VARUJEM
Vse več odpadkov
Z naraščanjem potrošnje narašča tudi količina odpadkov. Že bežen pogled na naše nakupovalne vozičke razkrije, da bo precejšen del njihove vsebine končal med odpadno embalažo ali drugimi odpadki. Ob nakupu novih kosov oblačil in obutve moramo zanje narediti prostor v omarah, zato stare kose običajno zavržemo. Vse večji delež odpadkov predstavljajo tudi odslužene električne in elektronske naprave, brez katerih si ne moremo več predstavljati življenja.
Dobra novica je, da se količina komunalnih odpadkov zmanjšuje. Po podatkih Eurostata je vsak prebivalec Evropske unije v letu 2014 v povprečju ustvaril 475 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 1,3 kilograma na dan. V Sloveniji smo bili z dnevno količino 1,2 kilograma komunalnih odpadkov na prebivalca celo malo pod evropskim povprečjem.
Podatki kažejo, da vse več pozornosti posvečamo ločevanju odpadkov, ki se jih da reciklirati in ponovno uporabiti. Še vedno pa smo daleč od ideala, to je, družbe, ki ne proizvaja odpadkov. Ta vizija predvideva prehod od odlaganja odpadkov h gospodarjenju s surovinami. Odpadki so namreč lahko vir surovin, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.
Zdravju in okolju škodljivo
Nekateri odpadki, kot so odslužene električne in elektronske naprave, baterije, akumulatorji itd., lahko ogrožajo naše zdravje, če so neustrezno odloženi. Televizijski sprejemniki pogosto vsebujejo svinec, ki je zdravju škodljiv. Ob stiku z odpadki, ki vsebujejo svinec, so ogroženi ledvice, živčevje in reproduktivni organi ljudi, pri majhnih otrocih pa tudi duševni razvoj.
Električne naprave, kot so hladilniki in zamrzovalniki, lahko vsebujejo okolju škodljive pline. Potencialno škodljive za okolje so tudi odslužene baterije, saj lahko vsebujejo nevarne snovi, kot sta živo srebro in kadmij. Nepravilno odloženi nevarni odpadki ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Nevarne oz. strupene snovi lahko onesnažijo podtalnico ali se nabirajo v organizmih, ki jih uporabljamo v prehrani.
Z recikliranjem in pravilnim ločevanjem odpadkov lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje ter s tem tudi k boju proti podnebnim spremembam.
Varovanje naravnih virov
Zaloge naravnih virov so omejene in vidno kopnijo. Eden od načinov ohranjanja naravnih virov je recikliranje že uporabljenih izdelkov, iz katerih lahko pridobimo nove surovine.
Globalna poraba surovin trenutno znaša okrog 70 milijard ton letno, kar je dvakrat več kot pred 30 leti. Po ocenah strokovnjakov bodo potrebe po surovinah oz. virih, če bodo naraščale z enako hitrostjo, do leta 2030 dvakrat večje od sedanjih. Evropska komisija opozarja, da si tako razsipnega izrabljanja virov ne moremo več privoščiti. S pretiranim izkoriščanjem naravnih virov okolju povzročamo nepopravljivo škodo.
S ponovno uporabo že uporabljenih surovin razbremenimo okoljein ohranjamo podnebje. Dodatne koristi recikliranja predstavljajo na novo ustvarjena delovana mesta, saj izračuni Evropskega urada za okolje kažejo, da bi s predelavo 70 odstotkov odpadkov do leta 2030 v Evropi lahko ustvarili več kot 800 tisoč delovnih mest.
